Starši in drugi odrasli naj spodbujajo nepitje alkohola med mladostniki

Starši in drugi odrasli naj spodbujajo nepitje alkohola med mladostniki

  • 18.07.2019
  • Namen projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitja alkohola v Sloveniji pri odraslih prebivalcih ter s tem zmanjšati negativne posledice na različnih ravneh posameznikovega življenja. Tokrat izpostavljamo nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle glede spodbujanja mladih k nepitju alkohola, ki so jih pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Konec šolskega leta in počitnice med drugim prinesejo številne zabave, srečanja in druge dogodke, ki pomenijo priložnost za pitje alkohola. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle glede spodbujanja mladih k nepitju alkohola.

Mladostništvo je razvojno obdobje, v katerem se možgani intenzivno razvijajo. Še nedokončan razvoj sprednjega dela možganov pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti.

Težje predvidijo tudi posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano, preizkušajo novosti in iščejo izzive. Še nedokončan razvoj predelov v možganih, ki so vpleteni v razvoj zasvojenosti, pripomore k temu, da bo mladostnik prej razvil zasvojenost v primerjavi z odraslo osebo. Zato priporočamo, naj otroci in mladostniki alkohola ne pijejo.

Ključna dejstva so:

- mladostniki so bolj ranljivi za večino učinkov alkohola;

- prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola;

- navade staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola;

- odnos staršev in drugih odraslih do pitja alkohola mladostnika pomembno vpliva na njegovo odločitev za pitje alkohola;

- večina 15-letnikov je že poskusila alkohol, pri čemer jih večina alkohola ne pije redno (to je tedensko).

Kaj lahko naredimo?

Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za spodbujanje nepitja alkohola med mladostniki. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na mladostnikovo odločitev za pitje.

Ugotovili so, da so najpozneje in najmanj alkohola pili mladostniki, katerih starši so:

- imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike;

- postavili jasne meje;

- si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom;

- z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas;

- se zanimali za mladostnika (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja);

- podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja;

- mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Prej in več alkohola pa so pili mladostnik, katerih starši:

- so imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol;

- so imeli stališče, da alkohol mladostniku ne škodi;

- so mladostnikom ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli;

- so z mladostniki pili alkohol in se pogosto opijali;

- so postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo;

- se za mladostnika niso zanimali.

Pomemben je pogovor

O problematiki alkohola naj se starši in odrasli z mladostniki pogovarjajo skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali zaključek šolskega leta. Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava, ampak je naj bodo odrasli zdrav vzgled. Mladostniku je treba pokazati zanimanje zanj ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje. Pomembno je, da so mu v kritičnih situacijah v oporo in da se lahko vedno obrne nanje.

Spletni portal za mlade Tosemjaz

Če se mladostniki ne želijo pogovarjati in starši opazijo, da imajo veliko vprašanj, naj se jih spodbudi k pogovoru s kakšno drugo osebo ali napoti na spletni portal za mlade

Skupaj za odgovoren odnos do alkohola

K odgovornemu odnosu družbe do alkohola lahko vsi prispevamo tudi tako, da podpiramo učinkovite ukrepe alkoholne politike, med katere sodijo povišanje cen alkohola, omejevanje tržnega komuniciranja in oglaševanja alkoholnih pijač, zgodnja prepoznava in obravnava tveganih pivcev, zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola, preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola …

Več podatkov o tveganih vedenjih in življenjskem slogu mladostnikov lahko preberete v:

- Publikacijah raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC raziskava)

Viri pomoči, v primeru težav z alkoholom, so zbrani na:

- Naši spletni strani pod Viri pomoči

- Spletnem portalu MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola

Vir: NIJZ, www.sopa.si

SOPA projekt je financiran iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (80 %) ter iz proračuna Republike Slovenje (20 %). Upravičenca projekta sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje. Vodja projekta je mag. Tadeja Hočevar, Nacionalni inštitut za javno zdravje.