Joga in tek
- 14.07.2015
Vsak rekreativni športnik je lahko ambasador zdravega načina življenja. Lahko smo zgled ostalim, ki še tehtajo, ali naj se nam pridružijo. Sama sodim med tiste, ki zagovarjamo zmerno vadbo, uravnotežen trening in počitek, česar me je naučila tudi joga. Naše ukvarjanje s športom je rekreacija in hkrati zabava.
Na prvo uro joge sem se odpravila iskat notranji mir in da bi se naučila sproščanja. Pred tem sem že nekaj let redno tekla in predstava o tem, da bi hodila na jogo, je bila takrat v nasprotju z mojim razmišljanjem oz. temperamentom, saj moram biti nenehno v gibanju; le kako bi mi uspevalo stati na mestu v tistih pozah?
Po prvi vadbi joge sem čutila vse prej kot notranjo umiritev. Sama vadba, ki je trajala uro in pol, me je fizično bolj utrudila kot polovični maraton, pa čeprav se je vse dogajalo na mestu. Tudi danes je tako, med vadbo joge doživim večji fizični napor kot med tekom. Ker pa sem si želela na vso moč doseči notranji mir, sem vztrajala in tako zdaj redno prakticiram jogo zadnjih sedem let. V devetih letih, odkar redno tečem, nisem imela nobene tekaške poškodbe – to pripisujem jogi.
Kako joga vpliva na posameznika?
- povečuje prožnost telesa;
- umiri um;
- pasivne ljudi poživi, in obratno: prekomerno aktivne umiri;
- je kot nekakšna »meditacija« v gibanju;
- zmanjšuje verjetnost športnih poškodb;
- omogoča krepitev telesa z lastno težo;
- vzpostavlja povezanost z lastnim telesom;
- spodbuja netekmovalnost;
- sprejemaš se takega, kot si;
- pripomore k uravnavanju čustev;
- zagotovi pravilno držo telesa;
- primerna je za vse starosti in oba spola;
- oblikuje telo;
- nauči te zdravilnega dihanja;
- da ti odprtost do različnosti;
- uravnovesi hormonsko delovanje;
- zagotavlja čiščenje kože;
- prinaša notranji mir, osredotočenost;
- znaš si vzeti čas zase;
- krepi mišice medeničnega dna;
- ne uči popolnosti, temveč vztrajnosti.
S položaji, ki jih izvajaš, s povprečno petimi do osmimi vdihi in izdihi ostaneš v položaju, v katerem se telo krepi in se hkrati razteguje. Moč in gibljivost sta v približno 50 odstotkih prirojena, z vztrajnostjo oz. redno vadbo pa se ju da povečati.
Joga vključena v svet športnikov
V profesionalnem športu, tako v tujini kot v Sloveniji, jogo vključujejo v treninge športnikov, predvsem iz fizičnega vidika. S položaji, ki jih izvajaš, raztezaš mišice, kar posledično prispeva k zmanjševanju pogostnosti športnih poškodb, kot so npr. nategi mišic, zakrčenost mišic ipd. Z vadbo športnik pridobi močnejše telo, kar doseže z izometričnim in izotoničnim naprezanjem. Telo postane prožnejše, kajti z vztrajanjem v položaju se poleg mišic razteguje tudi mišična ovojnica, razvija se občutek za ravnotežje, ki je prepodgoj za to, da se lahko gibamo, naučimo se osredotočenosti na sedanjost, z zapiranjem »zapor«, kot so – recimo – mišice medeničnega dna in spodnjega dela trebuha, pa postavljamo medenico v nevtralni položaj in tako osvojimo zdravo držo telesa.
Kot zanimivost: leta 2014 so zmagovalci svetovnega pokala v nogometu – Nemci, povedali, da v ekipi že osem let pratkticirajo jogo.
Česa je mene naučila joga
Preden sem se spoznala z jogo, sem pred tem že nekaj let redno rekreativno tekla. In menim, da je lahko vsak rekreativni športnik tudi ambasador zdravega načina življenja. Lahko smo zgled ostalim, ki še tehtajo, ali naj se nam pridružijo. Tisti, ki prakticiramo jogo, zagovarjamo zmerno vadbo, znamo uravnotežiti trening in počitek, se zdravo (naravno) prehranjujemo ter kar se da redko posegamo po industrijsko predelani hrani in raznih dodatkih. Znamo počivati, imamo radi svoje telo, vztrajamo, vendar ne za vsako ceno, naše ukvarjanje s športom je rekreacija in hkrati zabava.
Ker čutim, da mi je joga spremenila veliko pogledov na življenje, z veseljem popeljem v ta svet joge tudi ostale. Narobe je razumljeno, da posameznik, ki prakticira jogo, da se ne jezi, da ni žalosten itd. Vsa čustva, kot tudi jeza, so normalna čustva, le razlika je kako ta čustva izrazimo in kako jih notranje doživljamo. Joga je proces, joga je način življenja, da si vsak dan znova dovoliš se učiti in biti boljši človek.
Simona Glavan, vaditeljica športne rekreacije in Zdrave vadbe ter promotorka Zdravih društev
