Raziskava Eurobarometra o športu: visoka stopnja neaktivnosti v EU

Raziskava Eurobarometra o športu: visoka stopnja neaktivnosti v EU

  • 28.09.2016
  • Rezultati zadnje raziskave Eurobarometra o športu in telesni aktivnosti, ki jo je Evropska komisija objavila marca 2014, kažejo na visok delež telesno neaktivnih prebivalcev Evropske unije. Po podatkih sodeč, se kar 59 % državljanov Evropske unije le redko ali nikoli ne rekreira ali ukvarja s športom, 41 % pa najmanj enkrat na teden.

Sicer pa je raziskava pokazala na razlike med severom, kjer so bolj telesno aktivni in jugom ter vzhodom Evrope. Na Švedskem je 70 % vprašanih izjavilo, da se vsaj enkrat tedensko rekreirajo ali ukvarjajo s športom, sledijo jim Danci (68 %), Finci (66 %), Nizozemci (58 %) in Luksemburžani (54 %). Na drugi strani lestvice se v Bolgariji 78 % vprašanih nikoli ne rekreira ali ukvarja s športom, sledijo pa jim Maltežani (75 %), Portugalci (64 %), Romuni (60 %) in Italijani (60 %).

Androulla Vassiliou, evropska komisarka, pristojna za šport, je komentirala te ugotovitve: „Rezultati raziskave Eurobarometra potrjujejo, da je treba več ljudi spodbuditi, da postaneta šport in telesna aktivnost del njihovega vsakdana. To je bistvenega pomena, ne samo za zdravje, dobro počutje in vključevanje posameznikov, ampak tudi zaradi velikih gospodarskih stroškov, ki jih prinese telesna neaktivnost. Komisija bo podpirala prizadevanja držav članic za spodbujanje javnosti k večji aktivnosti. Izvajali bomo nedavno sprejeto priporočilo Sveta o zdravju koristnih telesnih aktivnostih in nadaljevali z načrti za evropski teden športa. Prav tako bo z novim programom Erasmus + prvič zagotovljeno financiranje za čez nacionalne pobude za spodbujanje športa in telesne aktivnosti.“

Raziskava med drugim tudi kaže, da bi lokalni organi lahko storili več za spodbujanje državljanov k telesni aktivnosti. Medtem ko 74 % vprašanih meni, da lokalni športni klubi in druge organizacije ponujajo dovolj možnosti za šport in rekreacijo, jih 39 % meni, da temu ni tako.

Ozadje raiskave
Raziskavo je za Evropsko komisijo izvedlo podjetje TNS Opinion & Social network. Potekala je med 23. novembrom in 2. decembrom 2013 v 28 državah članicah. V raziskavi je sodelovalo skoraj 28.000 oseb iz različnih družbenih skupin. Raziskava sledi primerljivim raziskavam, izvedenim v letih 2002 in 2009, ter bo pripomogla k zagotavljanju podatkov za podporo razvoju politik za spodbujanje športa in telesne aktivnosti.


Ključne ugotovitve raziskave:

  • 41 % Evropejcev se rekreira ali ukvarja s športom vsaj enkrat na teden, medtem ko se 59 % državljanov Evropske unije le redko ali nikoli ne rekreira ali ukvarja s športom. Čeprav se številke od leta 2009 niso bistveno spremenile, je opazen porast deleža prebivalstva, ki se nikoli ali zelo redko rekreira.
  • 48 % Evropejcev je redno vključenih v druge oblike telesne aktivnosti kot so vrtnarjenje, ples ali kolesarjenje vsaj enkrat na teden, medtem ko jih 30 % tega ne počne.
  • Splošno gledano so moški v primerjavi z ženskami pogosteje telesno aktivni oziroma se pogosteje ukvarjajo s športom ali rekreirajo. Razlika je še posebej očitna med mladimi, saj se v starostni skupini med 15-24 let bistveno več moških redno rekreira oziroma ukvarja s športom (74 %) kot žensk (55 %). Delež redno telesno aktivnih s starostjo upada. Tako se kar 71 % žensk in 7 0% moških v starostni kategoriji 55 let + nikoli oziroma zelo redko rekreira ali ukvarja s športom.
  • Prebivalci severnejših evropskih držav so telesno bolj aktivni kot njihovi sosedje na jugu in vzhodu. Na Švedskem je 70 % vprašanih izjavilo, da se vsaj enkrat tedensko rekreirajo ali ukvarjajo s športom, sledijo pa jim Danci (68 %), Finci (66 %), Nizozemci (58 %) in Luksemburžani (54 %). Na drugi strani lestvice se v Bolgariji 78 % vprašanih nikoli ne rekreira ali ukvarja s športom, sledijo pa jim Maltežani (75 %), Portugalci (64 %), Romuni (60 %) in Italijani (60 %).
  • Na vprašanje o dejanski vključenosti v različne oblike telesne aktivnosti v obdobju enega tedna je 54 % anketirancev izjavilo, da niso bili vključeni v nobeno živahnejšo dejavnost (- 4 odstotne točke v primerjavi z letom 2002), 44 % pa jih ni sodelovalo v nobeni zmerni telesni aktivnosti (+3 odstotne točke). Zanimiv je tudi podatek, da 13 % Evropejcev ni vsaj 10 minut hodilo v kosu v obdobju enega tedna (-4 odstotne točke). Na povprečni dan približno 2/3 (69 %) anketirancev preživi med 2,5 in 8,5 ur sede (+ 5 odstotnih točk), medtem ko jih kar 11 % sedi več kot 8,5 ur, 17 % pa 2,5 ur ali manj.
  • Posamezniki se s športom in telesno aktivnostjo ukvarjajo na različnih lokacijah, najpogosteje v parkih in na prostem (40 %), doma (36 %) ali na poti med domom in šolo, službo in drugimi opravki (25 %).
  • Skoraj tri četrtine državljanov EU (74 %) ni včlanjenih v športno društvo ali klub, kar je veliko več kot leta 2009 (67 %). Med posameznimi tipi društev oziroma klubov ni bistvenih razlik, je pa opazen rahel porast članstva v fitnes oziroma podobnih, v zdravje usmerjenih centrih (iz 9 % na 11 %).
  • Najpogostejši razlog za ukvarjanje s športom in rekreacijo ostaja skrb za zdravje (62 %). Med ostalimi razlogi so še izboljšanje splošne kondicije (40 %), sprostitev (36 %) in zabava (30 %). Omenjene vrednosti se od leta 2009 niso bistveno spremenile.
  • Med razlogi za neredno ukvarjanje s športom je 42 % anketirancev navedlo pomanjkanje časa (za primerjavo, leta 2009 je ta odstotek znašal 45 %). Med ostalimi razlogi izstopajo še pomanjkanje motivacije oziroma interesa (20 %), oblika invalidnosti ali bolezen (13 %) ter previsoki stroški (10 %).
  • Tri čretine vprašanih (76 %) se strinja, da njihovo lokalno okolje ponuja dovolj možnosti in priložnosti za ukvarjanje s telesno aktivnostjo. Večina prebivalcev EU (74 %) meni, da lokalni športni klubi in druge organizacije ponujajo dovolj možnosti za šport in rekreacijo, medtem ko jih 39 % meni, da temu ni tako.
  • V primerjavi s prejšnjimi leti je opazen trend porasta prostovoljskega dela v športu, ki ni vezano zgolj na občasno pomoč ali posamezne dogodke. Generalno gledano, 7 % državljanov EU sodeluje pri športnih aktivnostih z različnimi oblikami prostovoljskega dela. Več kot tretjina (35 %) prostovoljnemu delu nameni najmanj 6 ur svojega časa na mesec, 8 % anketirancev pa kar 21 ur ali več. Najpogostejša oblika prostovoljskega dela je pomoč pri organizaciji športnega dogodka oziroma prireditve.

Vir: http://ec.europa.eu/health/nutrition_physical_activity/docs/ebs_412_en.pdf